Merjenje in fenomenologija čustev

Za to, da bi raziskovalci lahko proučevali človeško čustvovanje v laboratoriju, se pogosto uporabljajo standardizirane knjižnice slik, ki naj bi pri ljudeh sprožale določena čustva. Aleš Oblak s Psihiatrične klinike Ljubljana nam je predstavil raziskavo o tem, kaj ljudje doživljajo, ko so postavljeni pred nalogo, da morajjo poročati o tem, kakšno čustvo jim je vzbudila določena slika. Zanima ga, ali ljudje dejansko ob sliki začutijo neko čustvo, ali pa o čustvovanju poročajo zato, ker poskus od njih to pričakuje.

V raziskavo je vključil več kot 500 ljudi z različnimi psihiatričnimi diagnozami in brez diagnoze. Pred opravljanjem nalog je s pomočjo standardizirane lestvice ocenil njihovo fenomenološko kontrolo - to je zmožnost posameznika, da v svojem doživljanju ustvarja izkustva zato, da bi ustrezal pričakovanjem. Ljudje z visoko fenomenološko kontrolo so bolj dovzetni za sugestije in jih je na primer lažje hipnotizirati. Po opravljenih nalogah je z njimi opravil fenomenološke intervjuje, v katerih so mu poročali, kako so doživeli opravljanje nalog.

Pri ljudeh brez diagnoze je med tistimi, ki jim slike niso vzbudile pričakovanih čustev, opazil tri tipe udeležencev. Prva skupina ob slikah ne čuti ničesar, poročajo pa o čustvu, za katerega vejo, da se od njih pričakuje. V intervjuju potem o tem iskreno poročajo. Drugi se zaradi očitnega pričakovanja, da naj bi ob slikah začutili določeno čustvo, aktivno “prepričajo”, da so ga doživeli. V intervjuju potem poročajo o tem dodatnem koraku pri opravljanju nalog. Tretji pa se o doživetem čustvu prepričajo šele takrat, ko morajo poročati.

Pri pacientih z diagnozo so odzivi na slike manj konsistentni in precej bolj nepredvidljivi. Pri nekaterih udeležencih je med opravljanjem nalog spremljal EEG. Pokazal je, da ljudje z visoko fenomenološko kontrolo, ki poročanje o svojem doživljanju bolj usklajujejo s tem, kar se od njih pričakuje, doživeto čustvo skonstruirajo tako hitro, da do tega ne morejo imeti zavestnega dostopa. Aleš domneva, da dejansko doživljajo čustvo, ki pa ni odziv na sliko ampak na pričakovanja, ki jih ustvarja sam poskus.